Kontrola napetosti v steklu je zelo pomemben člen v procesu proizvodnje stekla, metoda uporabe ustrezne toplotne obdelave za nadzor napetosti pa je steklarskim tehnikom dobro znana. Kako natančno izmeriti obremenitev stekla, je še vedno eden od težkih problemov, ki zmede večino proizvajalcev stekla in tehnikov, tradicionalna empirična ocena pa je postala vse bolj neprimerna za zahteve kakovosti steklenih izdelkov v današnji družbi. Ta članek podrobno predstavlja pogosto uporabljene metode merjenja napetosti, v upanju, da bo koristen in razsvetlil steklarne:
1. Teoretične osnove detekcije napetosti:
1.1 Polarizirana svetloba
Znano je, da je svetloba elektromagnetno valovanje, ki vibrira v smeri, pravokotni na smer napredovanja, ki vibrira na vseh nihajnih površinah, pravokotno na smer napredovanja. Če uvedemo polarizacijski filter, ki dovoljuje samo določeno smer vibracij, da prehaja skozi svetlobno pot, lahko dobimo polarizirano svetlobo, imenovano polarizirana svetloba, optična oprema, izdelana v skladu z optičnimi značilnostmi, pa je polarizator (Polariscope Strain Viewer).YYPL03 Polariscope Strain Viewer
1.2 Dvolomnost
Steklo je izotropno in ima v vseh smereh enak lomni količnik. Če je v steklu napetost, se izotropne lastnosti uničijo, kar povzroči spremembo lomnega količnika in lomni količnik obeh glavnih smeri napetosti ni več enak, kar vodi do dvolomnosti.
1.3 Optična razlika poti
Ko gre polarizirana svetloba skozi napeto steklo debeline t, se svetlobni vektor razcepi na dve komponenti, ki vibrirata v smeri napetosti x oziroma y. Če sta vx in vy hitrosti obeh vektorskih komponent, potem je čas, potreben za prehod skozi steklo, t/vx oziroma t/vy in obe komponenti nista več sinhronizirani, potem obstaja razlika v optični poti δ
Čas objave: 31. avgusta 2023